Službovanje Primoža Trubarja

Kljub temu, da je bil Trubar star šele 19 let, ga je škof Bonomo leta 1527 poslal v službovanje v njegovo prvo župnijo. Službovanje Trubarja v Loki pri Zidanem mostu pa je bilo kratkotrajno, saj se je Trubar raje odločil za nadaljevanje svojega bogoslovnega študija na Dunaju . Ker so bili v tistem času pogosti vpadi Turkov so leta 1529 bogoslovno šolo zaprli, Trubar pa se je vrnil v Slovenijo. Škof Bonomo je Trubarja leta 1530 posvetil v duhovniški stan in ga določil za vikarja v Laškem. V Laškem je Trubar učil in pridigal v skladu s svojo izobrazbo in kakor mu je narekovala vest, torej po naukih Erazma Roterdamskega, čemur pa tamkajšnji farani niso bili naklonjeni. Zaradi teh nesoglasij je Trubar odšel v Ljubljano, kjer je deloval kot stolni pridigar. V svojih pridigah je razglašal nauke Martina Luthra in svetopisemsko razlago Bullingerja in Pellicana. Zaradi tega ga je deželni poglavar Kranjske 1540 izgnal iz dežele. Po izgonu je Trubar ponovno odšel v Trst k škofu Bonomu, kjer je postal slovenski pridigar in škofov osebni tajnik. Škof Bonomo je pri ljubljanskem škofu Kacijanarju dosegel, da se je Trubar smel vrniti v Ljubljano že leta 1542, kot kanonik in stolni pridigar. Kaj kmalu je Trubar v Ljubljani dokončno izoblikoval svoj jezik in postal zelo dober govornik. Njegovi privrženci so bili zlasti kranjsko plemstvo in meščani. Leta 1543 je bil v Ljubljani posvečen nov škof in sicer škof Urban (Kalca) Tekstor, ki je kot vnet katolik nasprotoval prostestanskemu gibanju. Trubar je bil z njegovim odlokom leta 1547 premeščen kot vikar v Šentjernej. Ker pa je Trubar izvedel, da je ta premestitev samo navidezna in da se ga želijo znebiti, je prebegnil v Nemčijo, najprej v kraj Nuerenberg. Iz Nuerenberga je odšel v Rothenburg ob der Tauber, kjer je dobil službo drugega pridigarjaLeta 1551 je dobil župnijo v Kemptnu. Leta 1560 je dobil novo župnijo in sicer v Urachu.
V času Trubarjeve odsotnosti iz Slovenije se je predvsem med deželnimi stanovi utrdil protestantizem. Za dobro organizacijo protestanske cerkve v Sloveniji so zato rabili izkušenega moža, zato so povabili k sodelovanju Trubarja. Tako se je Trubar vrnil v Slovenijo junija 1561, kjer je doživel veličastni sprejem. Že v kratkem času je Trubar dosegel, da so bili v vseh večjih mestih postavljeni protestantski pridigarji. Ko je bilo to delo opravljeno, se je Trubar vrnil v Urach. Leta 1562 se je vrnil v Ljubljano kot protestantski dekan. Leta 1564 je bil obsojen in izgnan iz Ljubljane, saj je s svojo knjigo Cerkvena ordnunga, ki jo je izdal 1564, po mnenju deželnega kneza posegel v njegove pravice. Po izgonu se je naselil v kraju Derendingen v Nemčiji, kjer je preživel tudi večino časa do svoje smrti. Pred smrtjo se je vrnil leta 1567 za kratek čas v Slovenijo. Umrl je 28. junija 1586 v kraju Derendingen, kjer je tudi pokopan.