Dela Primoža Trubarja

V času bivanja v Rothemburgu ob der Tauber je Trubar leta 1550 napisal Katekizem in Abecednik. Obe knjigi sta napisani v govoru njegovega rojstnega kraja Raščice. Knjigi je natisnil tiskar Morhart v Tübingenu, saj drugi tiskarji niso želeli natisniti knjig, ki ju niso razumeli. Abecednik je izšel leta 1550 in je sestavljen iz osmih listov. Katekizem je izšel šele leta 1551, ker je Trubar osnovnemu rokopisu dodal poleg 144 strani, še dodatnih 100 strani s sedmimi pesmimi z notami, dvema molitvama in pridigo o veri. Katekizem je izšel brez avtorjevega pravega imena, v naslovu pa je naveden Philopatridus Iliricus oz. Rodoljub Ilirski. Tudi tiskar Morhart se je skril za drugim imenom in sicer kot Jernej Škerjanc. Obe knjigi sta natisnjeni v gotici.
Pridiga o očenašu je nastala v času bivanja v Kemptnu leta 1553. Poleg tega pa je začel tudi prevajati Luthrovo Hišno postilo. Na žalost pa ni mogel objavljati svojih del, ker mu je zmanjkalo denarja, da bi lahko dal knjige v tisk. Finančno ga je pri izdaji del podprl škof Pavle Verigerij. Leta 1555 je Trubar izdal Ta evangeli svetiga Matevža in Ena molitov tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v Jezusa Kristusa pregnani, obe pa v latinici. Pravtako pa je izdal ponovno Katekizem in Abecednik, vendar tokrat v latinici in ne več v gotici. Leta 1557 je izdal Ta pervi dejl tiga noviga testamenta in Ta slovenski koledar in Tiga noviga testamenta ena dolga predguvor v slovenskem in nemškem jeziku (prvi slovenski esej).
Škof Verigerij je bil Italijan in je znal le malo slovensko in hrvaško, zato se mu je zdelo, da gre pri obeh jezikih le za narečji. Iz tega razloga je vztrajal, da bi Trubar prevedel Sveto pismo v nekakšnem umetnem jeziku, ki bi ga vsi razumeli. Trubar tega ni želel storiti in je poskušal Verigeriju razložiti, da oba jezika nista zgolj narečji, temveč samostojna jezika. Med Trubarjem in Verigerijem se je zato vnel spor. Kljub temu sporu pa je Trubarju uspelo dobiti podporo vojvode Krištofa leta 1560 za izdajo knjige Leta 1564 je izdal Cerkveno ordnungo, v kateri je zapisan cerkveni red. Z njo je želel poenotiti upravni red na Štajerskem, Koroškem in Krajnskem. Po mnenju deželnega kneza pa je s tem delom Trubar posegel v pravice deželnega kneza, zato je le-ta dal knjigo zapleniti, Trubar pa je bil leta 1564 izgnan. Po izgonu je odšel v Derendingen, kjer je leta 1566 in 1567 izdal Ta celi psalter Davidov, nov Abecedarij, nemško slovenski Ta celi katehismus in druge knjige. 1577 je izdal še knjigo Noviga testamenta puslednji del. Umrl je 28.6.1586 v Derendingnu.

Knjižna dela Primoža Trubarja

Trubar je napisal 22 knjig v slovenščini ter dve v nemščini.V nemščini je napisal tudi 10 predgovorov za dela drugih avtorjev.
Trubarjeva najvažnejša knjižna dela v slovenščini
so:

  1. 1550 Catechismus (z dodatkom pesmi), Abecedarium, oba v gotici
  2. 1555 Ta evangeli svetiga Matevža, Ena molitov tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v Jezusa Kristusa pregnani
  3. 1557 Ta pervi dejl tiga noviga testamenta, Ta slovenski koledar
  4. 1558 En regišter...ena kratka postila
  5. 1560 Ta drugi dejl tiga noviga testamenta
  6. 1562 Artikuli oli dejli te prave stare vere krščanske
  7. 1564 Cerkovna ordninga
  8. 566 Ta celi psalter Davidov in nov Abecedarium
  9. 1567 Ta celi katehismus, Sv. Pavla listuvi, Ena duhovska pesem, eni psalmi
  10. 1574 Ta celi katehismus, Eni psalmi
  11. 1575 Tri duhovske pejsni
  12. 1577 Noviga testamenta pusledni dejl
  13. 1579 Ta prvi psalm ž nega trijemi izlagami
  14. 1582 Ta celi nov testament, Ta slovenski koledar
  15. 1595 Hišna postila – posmrtno jo je izdal njegov sin